To the citizens of the United States of America, in the light of your failure to elect a competent President of the USA and thus to govern yourselves, we hereby give notice of the revocation of your independence, effective today.
Her Sovereign Majesty Queen Elizabeth II will resume monarchical duties over all states, commonwealths and other territories.
Except Utah, which she does not fancy.
Your new Prime Minister (The Right Honourable Tony Blair, MP for the 97.85% of you who have until now been unaware that there is a world outside your borders) will appoint a Minister for America without the need for further elections
(…) You should look up “revocation” in the Oxford English Dictionary. Then look up “aluminium.” Check the pronunciation guide. You will be amazed at just how wrongly you have been pronouncing it.
The letter ‘U’ will be reinstated in words such as ‘favour’ and ‘neighbour’; skipping the letter ‘U’ is nothing more than laziness on your part. Likewise, you will learn to spell ‘doughnut’ without skipping half the letters.
You will end your love affair with the letter ‘Z’ (pronounced ‘zed’ not ‘zee’) and the suffix “ize” will be replaced by the suffix “ise.”
….in tako naprej…. Celotno besedilo (še enkrat) je tule.
A tudi ta urbana legenda se je razblinila. Ni bil John Cleese, pač pa neki Alan Baxter iz Rochestra, vsaj tako trdijo na sopes.com. Škoda sicer, ampak še vedno je zabavno
Politična pravilnost oziroma “politična korektnost”, kot pogosto napačno prevajamo termin “politically correct”, mi je šla vedno bolj ali manj na qrac. Še posebej v njeni totalno degenerirani formi, ki jo najdemo čez Lužo – saj veste: Don’t say fat! It’s “horizontally challenged”.
Ampak Michaelov post mi je dal malo misliti… Kaj so nas učile pesmice, ki smo jih prepevali kot mulci? OK, Muca Maca je zaspanka, prava mačja Parižanka… Bejba je komot in razvajena ter totalno klepetava. Peca jo pol Mačjega mesta, ampak šteberji jo ne ganejo (veliki in učeni maček Miki). Takisto ne frizerji (ni popolnoma jasno, ali je Pepe, ki frizira mačje repe, gej – najbrž ne, sicer bi bil njen najboljši prijatelj). Bleferjem tudi ne naseda (Muc Mijalko govori in sploh ne neha). Kmetje in obrtniki tudi ne opravijo dosti (brkati Marko in Rigoleto z mišjo dreto). Potem pa uleti naš svobodni umetnik Maček Muri (ki po naročilu župana piše kroniko Mačjega mesta) in gresta z Maco na kosilo.
Dobro, za kroniste javnega življenja (like my humble self) je to morda spodbudna novica in upanje, da morda vendarle ne bomo večno samski, poleg tega pa pesmarica Maček Muri ni ravno sporna.
Danes smo si oddahnili.
Sviri sviri svirili,
mir je spet kot prejšnje dni.
Pedenjpedu je piščal
kar čez noč cigan ukral.
Svirilili, svirilili,
niso ga še izsledili.
“cigan” z malo. Kot “žid”. Rasni (etnični) predsodek? Gremo dalje: Andrej Šifrer in njegov legendarni “Martinov lulček“.
Martinov lulček je kot metuljček,
je kot metuljček, sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.
Utrjevanje mačizma? Does size really matter?… Hočete še? Tomaž Domicelj, Na gobec:
Zavpimo z vrha Triglava,
Kranjska center je sveta
od Pulja do Grossglocknerja
zopet bo Slovenija
Nacionalizem? Ekspanzionizem? Ali čista zajebancija na temo Zmaga Jelinčiča in njegovih?
Afterall – why the fuck should we care? Komad je komad – če bomo v vsakem verzu iskali subverzivna sporočila, jih bomo lahko našli. Sploh v tej državi, kjer znajo vsi, ki so danes stari nad 40 še kako dobro brati med vrsticami. Kar spomnite se komadov Parada ali pa Praslovan. Ampak ob Mačku Muriju je moja generacija gor rasla. Ob Juriju Muriju Toneta Pavčka smo spoznavali Afriko. Piko Nogavičko (to neprilagojenko) so nam starši brali za lahko noč. In Pedenjpeda smo se učili v šoli.
Če bomo resno začeli govoriti o “primernosti” literature bo tudi pri nas prišlo do podobnih bizarnosti kot v ZDA, kjer so organizacije temnopoltih (črncev, ha!) zahtevale umik knjige Huckleberry Finn Marka Twaina, ker uporablja besedo “nigger”.
Star čebelji pregovor pravi “ko pjeva, zlo ne misli” – čeravno to ne velja čisto v primeru Marka Perkovića – Thompsona in Jana Plestenjaka 🙂 Ampak na splošno gledano je po moje najslabša stvar, ki jo lahko naredimo to, da začnemo pazit na vsako besedo vsakega stavka. Kar seveda ne pomeni, da nam mora biti komad všeč ali pa, da se moramo z njim celo strinjati.
BTW: Če vas zanima – Domicelj se z besedilom komada ni zajebaval, ampak je z narodobuditeljstvom resno mislil.
Kloki je seveda zahteval ponovno štetje glasov, tako da smo dobili čisto pravo slovensko Florido. Stvari so šle celo tako daleč, da so tudi v Izoli vsega krivi starčki. Na Floridi so zajebali upokojeni Židje, ki so v tisočih glasovali za post-nacija Pata Buchanana, Kloki pa trdi, da so se dogajale mučke z glasovnicami v izolskem domu upokojencev. Rokenrol 😀
Samo nekaj mi ni jasno – kaj hudiča prepriča svetovno znanega kadriologa, da kandidira za župana Izole!?!
Lojze Peterle je v petek napovedal kandidaturo za položaj velikega bwane. Ker je Janez D. dejal, da se ne gre več, je sezona lova na Drletov položaj odprta. Vprašanje je samo, komu je Lojze bolj podoben: Buggs Bunnyju, Daffy Ducku ali morda kar Elmerju Fuddu? 😉
Jonas Ž. v akciji (skupaj z Deso M., Sašom H. in Jurijem Z.)
Tale je že malo stara, pa tudi ne spada ne v seks ne v politiko. No mogoče v rubriko seks, če za spolno dejanje velja tudi, da nekdo nekoga jebe ali pa zajebava. Jonas Ž. se je pred dnevi (skoraj deset jih bo od tega) razpizdil nad dejstvom, da blog Marka Miliča piše nekdo drug. Pravzaprav je najprej MM-ja blazno pohvalil, misleč, da je Marko sam svoj avtor, nato pa ga je raztrgal, ko so mu povedali, da je to pravzaprav Sportalov novinar, kateremu MM zaupa svoje misli in anekdote. Rezultat? Marko Milič se je svojemu blogu odpovedal.
Za natančen redosled dogodkov je branje komentarjev pri obeh akterjih seveda obvezno, ker je padlo kar nekaj dobrih poant.
Osebno se mi pri tej zgodbi sicer nekaj ne sešteje… Zakaj, hudiča, je Jonas tako pošizil? Se je počutil nategnjenega (rubrika seks ;))? OK, MM se pač podpisuje pod sestavke nekoga drugega – so fucking what? Glede na to, da je Jonas medijski človek (mednje pa se neskromno prištevam tudi sam), verjetno ve, da se pogosto zgodi, da članke – kar post (objavek, hehe) dejansko je – napiše nekdo drug, še posebej, če gre za ljudi, ki bodisi niso vešči tovrstnega izražanja, ali pa enostavno nimajo časa.
Za hip odmislimo, da gre za Marka Miliča: kaj porečete na dejstvo, da tega ni napisal Javier Solana, ampak verjetno kakšen tajnik v njegovem kabinetu, dobri stari Javi pa je članek samo podpisal (članek je žal plačljiv, ampak saj njegova vsebina niti ni tako pomembna; pokazati želim zgolj, da je “ghostwriting” stalna praksa.
Mediji so en velik nateg. Jonas to dobro ve, saj je pomembno kreiral medijsko sceno zadnjih dvajsetih let. Bolj kot vsebina je pomembna forma. To je sam zelo dobro prikazal v postu “Rešena posnetka“, kjer lahko vidite razliko med objavljeno in dejansko vsebino. Na prvi Jonas izpade kot “just-your-average-celebrity-being-smart-about-something”, na drugi, “surovi” verziji, pa smo priča sila inteligentnemu podjebavanju mlade novinarke. Nobena resna televizija (pa tudi A kanal) česa takega seveda ne bo objavila. Mediji torej ne podajajo dejanskega stanja, pač pa ga vedno znova prikrojijo, tako da ustreza tistemu, kar si gledalec/poslušalec/bralec/uporabnik predstavlja pod besedo “resnično”. In mislim, da ni dvoma o tem, da so blogi še ena oblika medijev.
Kar me seveda pripelje do neke perverzne zamisli: da gre za medijski nateg tipa Joey Skaggs. Da sta se Jonas in MM zmenila, da bosta ušpičila kaj takega. Če ne drugega, že zaradi tega, da pokažeta, da tudi blogov ne kaže jemati “zdravo za gotovo”.
Kar je seveda res. Tudi v Firmi(tm) smo že objavili kakšno informacijo o tem-ali-onem, ki smo jo našli na tem ali onem blogu (in, ja, seveda smo navedli tudi vir). Ampak kaj bi se zgodilo, če bi – recimo – Marko Milič na svojem blogu objavil, da bo postavil žogo v kot? Je to kredibilna informacija, ali bi morali čakati na uradno novinarsko konferenco? Je med blogom in javno govorjeno besedo enačaj? Odgovora seveda nimam. Upam samo, da sta Jonas in MM tole družno skuhala. Ker sicer bomo prišli do položaja, kjer bomo vsi blogerji enaki, le da bodo nekateri bolj enaki od drugih.
Dovolj teženja… Grem pogledat, če lahko za objavo najdem kakšen kos mesa, na katerem bi si dekleta lahko spočila oči…
