Še pomnite, tovariši?

No, kaj vse ne pade človeku v elektronski nabiranlnik….


…še zobke umit, pa zajčki, pa spat…. Ja, včasih je bil res…:-D (avtor risanke je Miki Muster)



Osebno mi je bil sicer bolj pri srcu Evrokrem, pa potem Kinderlada, ampak Viki je legendaren (tudi Vikija je zakrivil Miki Muster)



žvečilni gumi Čunga Lunga (spet, Miki Muster)



Ko danes rečete Šumi, večina pomisli da zgradbo v centru mesta, ne pa na visoki C (Miki Muster, again)



Pips – okolju in ljudem prijazna verzija DDTja, hehehe (g. Muster, seveda)



Zastava 101, popularni “stojadin”. Snemano nekje na Rudnem polju na Pokljuki, ako me spomin ne vara



Frutek – reklama ob kateri so generacije za mano gor rasle



Moja dežela, verjetno ena najboljših in najvpljivnejših reklam v Sloveniji


Mimogrede: Še pomnite, tovariši je bila včasih oddaja na Radiu Slovenija, ki sta jo ustvarjala Stane Škrabar in Fotr(tm).


P.S.: Včerajšnja premiera Gorčeve oddaje uspela v popolnosti, celo tako zelo, da sem si privoščil savno 😉

Džamija poleg Delove stolpnice

Pred dnevi se je Nimfa rolala okoli džamije, Pengovsky pa je v funkciji tezgarjenja za Firmo(tm) izvedel, da se bo lokacija džamije verjetno spremenila. Nämlich: Kot vse kaže, je Miha Jazbinšek pri novem županu zlobiral, da bo džamija stala na križišču Kurilniške in Parmove (za stolpnico časnika Delo).

Saj je prav…. Bližje ko je centru, bolje bo.


P.S.: Fotomontaža novega objekta bo objavljenja, samo odplazit se moram do Bavarca, da fotografiram tisti predel.


Jutri je petek, kar pomeni, da bom objavil nekaj za fantke….

And thus the hunting season begins…


“It’s duck season…. It’s wabbit season…. It’s duck season… It’s president season…”


Lojze Peterle je v petek napovedal kandidaturo za položaj velikega bwane. Ker je Janez D. dejal, da se ne gre več, je sezona lova na Drletov položaj odprta. Vprašanje je samo, komu je Lojze bolj podoben: Buggs Bunnyju, Daffy Ducku ali morda kar Elmerju Fuddu? 😉


P.S.: Za malo resnosti, še komentar na Firmi(tm) o Alojzovi kandidaturi

Jebe lud zbunjenog…

…oziroma Primer Žnidaršič vs. Milič 


Marko M. v akciji


Jonas Ž. v akciji (skupaj z Deso M., Sašom H. in Jurijem Z.)

Tale je že malo stara, pa tudi ne spada ne v seks ne v politiko. No mogoče v rubriko seks, če za spolno dejanje velja tudi, da nekdo nekoga jebe ali pa zajebava. Jonas Ž. se je pred dnevi (skoraj deset jih bo od tega) razpizdil nad dejstvom, da blog Marka Miliča piše nekdo drug. Pravzaprav je najprej MM-ja blazno pohvalil, misleč, da je Marko sam svoj avtor, nato pa ga je raztrgal, ko so mu povedali, da je to pravzaprav Sportalov novinar, kateremu MM zaupa svoje misli in anekdote. Rezultat? Marko Milič se je svojemu blogu odpovedal.

Za natančen redosled dogodkov je branje komentarjev pri obeh akterjih seveda obvezno, ker je padlo kar nekaj dobrih poant. 

Osebno se mi pri tej zgodbi sicer nekaj ne sešteje… Zakaj, hudiča, je Jonas tako pošizil? Se je počutil nategnjenega (rubrika seks ;))? OK, MM se pač podpisuje pod sestavke nekoga drugega – so fucking what? Glede na to, da je Jonas medijski človek (mednje pa se neskromno prištevam tudi sam), verjetno ve, da se pogosto zgodi, da članke – kar post (objavek, hehe) dejansko je – napiše nekdo drug, še posebej, če gre za ljudi, ki bodisi niso vešči tovrstnega izražanja, ali pa enostavno nimajo časa. 

Za hip odmislimo, da gre za Marka Miliča: kaj porečete na dejstvo, da tega ni napisal Javier Solana, ampak verjetno kakšen tajnik v njegovem kabinetu, dobri stari Javi pa je članek samo podpisal (članek je žal plačljiv, ampak saj njegova vsebina niti ni tako pomembna; pokazati želim zgolj, da je “ghostwriting” stalna praksa.

 Mediji so en velik nateg. Jonas to dobro ve, saj je pomembno kreiral medijsko sceno zadnjih dvajsetih let. Bolj kot vsebina je pomembna forma.  To je sam zelo dobro prikazal v postu “Rešena posnetka“, kjer lahko vidite razliko med objavljeno in dejansko vsebino. Na prvi Jonas izpade kot “just-your-average-celebrity-being-smart-about-something”, na drugi, “surovi” verziji, pa smo priča sila inteligentnemu podjebavanju mlade novinarke. Nobena resna televizija (pa tudi A kanal) česa takega seveda ne bo objavila. Mediji torej ne podajajo dejanskega stanja, pač pa ga vedno znova prikrojijo, tako da ustreza tistemu, kar si gledalec/poslušalec/bralec/uporabnik predstavlja pod besedo “resnično”. In mislim, da ni dvoma o tem, da so blogi še ena oblika medijev.

Kar me seveda pripelje do neke perverzne zamisli: da gre za medijski nateg tipa Joey Skaggs. Da sta se Jonas in MM zmenila, da bosta ušpičila kaj takega. Če ne drugega, že zaradi tega, da pokažeta, da tudi blogov ne kaže jemati “zdravo za gotovo”.

Kar je seveda res. Tudi v Firmi(tm) smo že objavili kakšno informacijo o tem-ali-onem, ki smo jo našli na tem ali onem blogu (in, ja, seveda smo navedli tudi vir). Ampak kaj bi se zgodilo, če bi – recimo – Marko Milič na svojem blogu objavil, da bo postavil žogo v kot? Je to kredibilna informacija, ali bi morali čakati na uradno novinarsko konferenco? Je med blogom in javno govorjeno besedo enačaj? Odgovora seveda nimam. Upam samo, da sta Jonas in MM tole družno skuhala. Ker sicer bomo prišli do položaja, kjer bomo vsi blogerji enaki, le da bodo nekateri bolj enaki od drugih.

Dovolj teženja… Grem pogledat, če lahko za objavo najdem kakšen kos mesa, na katerem bi si dekleta lahko spočila oči…

P.S.: Upam, da youtube linki delajo 😉