sex and politics

Tomaž Domicelj opeva točno ta zemljevid

Michael raised an interesting point yesterday….

Politična pravilnost oziroma “politična korektnost”, kot pogosto napačno prevajamo termin “politically correct”, mi je šla vedno bolj ali manj na qrac. Še posebej v njeni totalno degenerirani formi, ki jo najdemo čez Lužo - saj veste: Don’t say fat! It’s “horizontally challenged”.

Ampak Michaelov post mi je dal malo misliti… Kaj so nas učile pesmice, ki smo jih prepevali kot mulci? OK, Muca Maca je zaspanka, prava mačja Parižanka… Bejba je komot in razvajena ter totalno klepetava. Peca jo pol Mačjega mesta, ampak šteberji jo ne ganejo (veliki in učeni maček Miki). Takisto ne frizerji (ni popolnoma jasno, ali je Pepe, ki frizira mačje repe, gej - najbrž ne, sicer bi bil njen najboljši prijatelj). Bleferjem tudi ne naseda (Muc Mijalko govori in sploh ne neha). Kmetje in obrtniki tudi ne opravijo dosti (brkati Marko in Rigoleto z mišjo dreto). Potem pa uleti naš svobodni umetnik Maček Muri (ki po naročilu župana piše kroniko Mačjega mesta) in gresta z Maco na kosilo.

Dobro, za kroniste javnega življenja (like my humble self) je to morda spodbudna novica in upanje, da morda vendarle ne bomo večno samski, poleg tega pa pesmarica Maček Muri ni ravno sporna.

Gremo naprej: Danes so tako hudo “popularni” Romi. Se še spomnite glasbenika Pedenjpeda avtorja Nika Grafenauerja?

Danes smo si oddahnili.
Sviri sviri svirili,
mir je spet kot prejšnje dni.
Pedenjpedu je piščal
kar čez noč cigan ukral.
Svirilili, svirilili,
niso ga še izsledili.

“cigan” z malo. Kot “žid”. Rasni (etnični) predsodek? Gremo dalje: Andrej Šifrer in njegov legendarni “Martinov lulček“.

Martinov lulček je kot metuljček,
je kot metuljček, sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.

Utrjevanje mačizma? Does size really matter?… Hočete še? Tomaž Domicelj, Na gobec:

Zavpimo z vrha Triglava,
Kranjska center je sveta
od Pulja do Grossglocknerja
zopet bo Slovenija

Nacionalizem? Ekspanzionizem? Ali čista zajebancija na temo Zmaga Jelinčiča in njegovih?

Afterall - why the fuck should we care? Komad je komad - če bomo v vsakem verzu iskali subverzivna sporočila, jih bomo lahko našli. Sploh v tej državi, kjer znajo vsi, ki so danes stari nad 40 še kako dobro brati med vrsticami. Kar spomnite se komadov Parada ali pa Praslovan. Ampak ob Mačku Muriju je moja generacija gor rasla. Ob Juriju Muriju Toneta Pavčka smo spoznavali Afriko. Piko Nogavičko (to neprilagojenko) so nam starši brali za lahko noč. In Pedenjpeda smo se učili v šoli.

Če bomo resno začeli govoriti o “primernosti” literature bo tudi pri nas prišlo do podobnih bizarnosti kot v ZDA, kjer so organizacije temnopoltih (črncev, ha!) zahtevale umik knjige Huckleberry Finn Marka Twaina, ker uporablja besedo “nigger”.

Star čebelji pregovor pravi “ko pjeva, zlo ne misli” - čeravno to ne velja čisto v primeru Marka Perkovića - Thompsona in Jana Plestenjaka Ampak na splošno gledano je po moje najslabša stvar, ki jo lahko naredimo to, da začnemo pazit na vsako besedo vsakega stavka. Kar seveda ne pomeni, da nam mora biti komad všeč ali pa, da se moramo z njim celo strinjati.

BTW: Če vas zanima - Domicelj se z besedilom komada ni zajebaval, ampak je z narodobuditeljstvom resno mislil.

P.S.: Če smo že pri branju med vrsticami - Robin Williams o spolni usmerjenosti animiranih likov